Kakšne so letošnje razmere na maloprodajnem trgu toplote za gospodinjstva v Sloveniji? “Cene v osmih izbranih slovenskih občinah v septembru 2024 ohranjajo raven cen s konca letošnje kurilne sezone. Razmere na trgu energentov so se letos umirile, vendar ohranjajo raven, ki je višja kot pred energetsko krizo,” so povedali na agenciji za energijo.
Navedeno se odraža tudi v ceni toplote, ki je v največji meri odvisna od cen vhodnih energentov. Tako v začetku kurilne sezone ne pričakujejo večjih sprememb v cenah. Prav gotovo bodo distributerji, ki opravljajo gospodarsko javno službo in jim agencija regulira ceno, to prilagajali svojim stroškom, a brez večjih premikov. Večje spremembe lahko nastopijo ob prehodu v leto 2025 pri tistih distributerjih, ki energent kupujejo na podlagi letnih pogodb.
Utežena povprečna maloprodajna cena toplote v tem mesecu (september 2024) znaša 144,88 evra na megavatno uro, kažejo podatki agencije za energijo. V tej ceni so poleg DDV vključeni še prispevki – prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom ter prispevek za energetsko učinkovitost.
Razlike v ceni ogrevanja astronomske: na Goriškem dvakrat dražje kot v Lendavi
Kot je razvidno iz analize cen iz distribucijskih sistemov toplote v letu 2023, ki jo pripravlja agencija za energijo, je razpon cene za eno megavatno uro v Sloveniji precej širok. Če pogledamo gospodarske javne službe, ki izvajajo dejavnost distribucije toplote, ki jih je največ, v primerjavi z lastniškimi in tržnimi distributerji, so cene lani segale od 71,64 evra za megavatno uro v sistemu daljinskega ogrevanja Lendava in do 229,16 evra za megavatno uro v sistemu daljinskega ogrevanja v naselju Podmark v Šempetru pri Gorici. V to ceno niso vključeni prispevki in DDV.
Povedano drugače, značilni gospodinjski odjemalec je v Lendavi v letu 2023 za ogrevanje v povprečju odštel 533,03 evra, v Šempetru pa trikrat toliko oziroma 1668,85 evra.
Gre za odjemalca v večstanovanjski stavbi z letno obračunsko močjo sedem kilovatov in povprečno letno porabo 6,21 megavatne ure oziroma enostanovanjski objekt z letno obračunsko močjo 14,90 kilovata in povprečno letno porabo 11 megavatnih ur.
Med distribucijskimi sistemi toplote so velike razlike zaradi uporabe različnih energentov in tehnologije za proizvodnjo toplote, njihovih izkoristkov, temperaturnih režimov in obdobja delovanja distribucijskih sistemov, torej ali gre za sezonsko ali celoletno oskrbo s toploto, ter tudi zaradi starosti in stopnje amortiziranosti ter gostote odjema. Vse to se odraža v neenakih cenah toplote, na katere posredno vplivajo tudi različne izgube na distribucijskih sistemih.
Cena toplote je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del cene se nanaša predvsem na stroške, povezane s stroški materiala, na storitev, delo, amortizacijo in druge odhodke. Variabilni del cene pa pokriva stroške, ki predstavljajo predvsem stroške porabljenega primarnega goriva za proizvodnjo toplote, stroške emisijskih kuponov, stroške energije za obratovanje naprav in sistema ter stroške medija za prenos toplote.
Fiksni del cene se v primerjavi z variabilnim, ki se spreminja glede na tržne razmere, ne spreminja pogosto.
V Sloveniji je bil v letu 2023 primarni energent za proizvodnjo toplote zemeljski plin, katerega cene so se letos zelo malo spreminjale. Ker je cena zemeljskega plina odvisna tudi od geopolitičnih razmer, je težko podati oceno prihodnjega razvoja cene toplote na sistemih, ki ta energent uporabljajo.
Napovedi distrubuterjev
Pri nekaterih dobaviteljih smo preverili, kakšna so njihova pričakovanja glede gibanja cen v prihajajoči ogrevalni sezoni.
Energetika Ljubljana
V največjem dobavitelju v prestolnici, ki prek daljinskega ogrevanja in z zemeljskim plinom oskrbuje 81 odstotkov stanovanj v mestni občini, pravijo, da ta trenutek ne načrtujejo spremembe cen.
Cena toplote za potrebe daljinskega ogrevanja Ljubljane oziroma variabilni del cene, ki je na računih izražen kot dobavljena toplota, od 1. januarja 2024 znaša 86,78 evra za megavatno uro, v kar ni vštet DDV, so zapisali. S prispevki in DDV je cena ene megavatne ure znašala 125,25 evra.
Ni še znano, kaj se bo dogajalo s cenami po zaključku izgradnje plinsko-parne enote, ki bo za 70 odstotkov zmanjšala uporabo premoga kot primarnega vira termoelektrarne – toplarne. “Po aktivaciji nove enote bomo skladno z metodologijo za oblikovanje cene, ki jo predpisuje agencija za energijo, pripravili novo ceno,” so sporočili z Energetike. Obljubljajo, da si bodo še naprej prizadevali ostati med najugodnejšimi dobavitelji za potrebe daljinskega ogrevanja. Sploh glede na trenutne geopolitične razmere, ko so cene energentov stabilnejše, kot so povedali.
Energetika Maribor
Tudi v Mariboru v prvem delu letošnje ogrevalne sezone ni pričakovati podražitev ali večjih sprememb. “Morda bo letos minimalna pocenitev, ki ji bo morebiti sledila manjša korekcija oziroma povišanje cene v naslednjem letu, na področju fiksnih stroškov zaradi nove naprave in s tem povezane amortizacije,” pojasnjujejo v mariborski Energetiki.
V zvezi s tem bo več znanega v novembru, ko bodo določili novo referenčno ceno električne energije kot rezultat nove uredbe o pravilih položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije.
Lani je bila cena ene megavatne ure toplote nekoliko nad slovenskim maloprodajnim povprečjem. “Cena po ceniku za variabilni del je res nekoliko višja, a je cena na položnici tudi zaradi drugih dejavnikov popolnoma konkurenčna drugim sistemom daljinskega ogrevanja,” pojasnjujejo. Ob tem imajo v Mariboru zaradi uporabe zelo čistega ogljičnega vira čistejši zrak, so še poudarili.
Primarni energent je v Mariboru v konici zimske sezone še vedno zemeljski plin (metan). Nekaj rezerv imajo v lahkem kurilnem olju, od letošnje jeseni dalje pa tudi v dizelskem gorivu. Zunaj sezone velik del toplote distribuirajo prek visokotemperaturne toplotne črpalke Pristan, od konca februarja 2025 pa s testnimi zagoni že računajo tudi na kotel na lesno biomaso, so še pojasnili.
Zaključek izgradnje energetskega objekta na lesno biomaso načrtujejo za konec aprila 2025, vendar si obetajo prve testne zagone nove naprave že konec februarja, odvisno od poteka gradnje. Vsekakor bo imel ta projekt vpliv tako na ceno, delež obnovljivih virov energije, kot tudi diverzifikacijo virov v sistemu daljinskega ogrevanja Maribor.
Ravne na Koroškem – Petrol
V občini Ravne na Koroškem so bile cene daljinskega ogrevanja lani precej nad povprečjem. Povprečni mesečni strošek značilnega odjemalca za ogrevanje je znašal 222,32 evra (s prispevki in DDV), kažejo podatki agencije za energijo.
“Tako lani kot letos smo bili v Občini Ravne na Koroškem soočeni z nesorazmerno povišano ceno toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov v tarifnih skupinah gospodinjski ter poslovni in ostali odjem. Ceno, ki jo je predlagal koncesionar Petrol in ki pri teh skupinah odjemalcev od 1. maja 2024 znaša kar 144,64 evra za megavatno uro (brez DDV in prispevkov), je potrdila agencija za energijo,” so povedali v uradu župana Občine Ravne na Koroškem.
Konec leta 2022 je zakonodajalec sprejel začasne ukrepe, ki so bili namenjeni nadzoru nad cenami energije in energentov. Eden izmed sprejetih ukrepov se nanaša tudi na regulacijo cene toplote iz daljinskega ogrevanja, na podlagi katerega lahko vlada, če se cene energentov nesorazmerno dvignejo, določi, da se cene oblikujejo tako, da ne bo presežena določena tarifna raven.
“Na navedeno smo že večkrat opozorili ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter nanje in na vlado naslovili apel po oblikovanju nove uredbe, s katero bi ceno zamejili na primerno nižjo raven. Pozvali smo tudi, da v uredbo hkrati vključijo tudi male poslovne odjemalce in javne zavode, ki so izpadli iz preteklih ukrepov,” so povedali na občini.
Ugotavljajo namreč, da obstoječa metodologija ne vsebuje varovalk, ki bi preprečevale tudi do tristoodstotne dvige cen za končne odjemalce, čeprav je zakonodaja jasna in regulatorja nenazadnje obvezuje k ustrezno pripravljeni metodologiji.
Ministrstvo so tako pozvali, da zakonodajno-metodološke pomanjkljivosti odpravi, in predlagali ustrezne uskladitve metodologije z obstoječo zakonodajo. “To vprašanje se nam zdi še toliko bolj pereče, ker odjemalci plačujejo visoke cene ogrevanja, obenem pa jim zakonodaja ne omogoča, da bi se od tega sistema odklopili in poiskali cenovno ugodnejšo alternativo,” poudarjajo na občini Ravne.
Konec lanskega leta je agencija za energijo preverila dokazila, s katerimi koncesionar Toplarna Petrol – koncesijsko pogodbo za distribucijo zemeljskega plina in toplote ima družba Petrol – dokazuje višino stroškov energentov. Ugotovili so, da je bila cena plina v času sklepanja pogodb ustrezna in so imeli drugi distributerji toplote za enake produkte tudi višje cene plina. Zato ni ugotovila nepravilnosti.
Letos zato ne pričakujejo nižanja cen, se pa pocenitev obeta v prihodnji kurilni sezoni, saj so vstopni energent odkupili po ugodnejši ceni, kot so zagotovila Petrola povzeli na Občini Ravne.
Šaleška dolina – bodo letos spet protesti?
Lani smo v medijih spremljali proteste Velenjčanov zaradi visokih položnic za ogrevanje, čeprav je bila po podatkih agencije za energijo cena toplote na tem območju med najnižjimi v Sloveniji. Kaj je bil razlog za tolikšne podražitve?
“Cena megavatne ure v sistemu daljinskega ogrevanja Šaleška dolina je od 1. aprila 2024 med vsemi sistemi najnižja v Sloveniji, na kar kažejo tudi podatki agencije za energijo. Vendarle poudarjamo, da naš distribucijski sistem, torej fiksni in variabilni del cene toplote, vključuje tudi strošek vzdrževanja toplotnih postaj in električne energije za delovanje naprav v toplotnih postajah, česar cene drugih distribucijskih sistemov ne vključujejo,” pojasnjujejo na Komunalnem podjetju Velenje.
Kaj čaka odjemalce s področja Šaleške doline letos? “Komunalno podjetje Velenje ne načrtuje dviga stroškov obratovanja daljinskega sistema, žal pa nimamo vpliva na poslovanje Teša in s tem povezano ceno toplotne energije,” pravijo ter dodajajo, da se vseskozi trudijo obvladovati stroške, na katere imajo neposredni vpliv, denimo stroške vzdrževanja in obratovanja sistema. Nimajo pa vpliva na proizvodno ceno toplotne energije v Tešu, ki se je v zadnjih letih nenehno zviševala in je bila poleg dviga cen električne energije, kot opozarjajo, največji razlog za dvig cen ogrevanja v Šaleški dolini.
Višji zneski na računih niso zgolj posledica višje cene toplote, zatrjujejo v velenjskem komunalnem podjetju. “Ta se je nazadnje dvignila maja 2023 in se na položnicah odrazila v pretekli kurilni sezoni 2023/24, v kateri se je spomladi 2024 celo nekoliko znižala zaradi Teševega ugodnejšega nakupa emisijskih kuponov. Odjemalci večstanovanjskih objektov, ki se ogrevajo z našim sistemom, prejemajo račune na podlagi dejanskih mesečnih obračunov z mesečnim popisom porabe. Odjemalci iz individualnih hiš prejemajo račune akontativno, na podlagi primerjalnih porab preteklega enakega obdobja. Dvakrat letno se izvede poračun glede na dejansko porabljene količine, ki je lahko ali v breme ali v dobro odjemalca,” pojasnjujejo.
Glavni razlog višjih zneskov so bile povečane porabljene oziroma z izvedbo delitve odčitane količine toplote pri posameznih uporabnikih. Menijo, da bo potrebno dodatno ozaveščanje odjemalcev glede varčnejše uporabe toplote v tej kurilni sezoni in da sprememba življenjskih navad lahko pomembno zniža porabo toplote.
Sicer letos glede na vladne obljube, da se proizvodne cene toplotne energije v Tešu ne bodo zviševale, ne pričakujejo večjih sprememb pri ceni toplotne energije oziroma morebitnih nesorazmernih dvigov cen.
S projektom preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja že aktivno izvajajo dejavnosti za nadomestitev trenutnih premogovnih proizvodnih virov s proizvodnimi viri iz naslova obnovljivih virov energije, so še dodali.
Stroške ogrevanja je mogoče učinkovito zmanjšati tudi z energetsko prenovo objekta in spremembo temperature v ogrevanih prostorih.
Kljub višjim cenam toplote v nekaterih lokalnih skupnostih, ki se odražajo v višjem znesku na mesečnih računih, je treba za pravilno razumevanje zneska upoštevati tudi načine plačila, pogostost odčitavanja porabljene energije in poračunov ter vmesnih akontacij plačila.
Največ priložnosti za znižanje stroškov ogrevanja je v lokalnih skupnostih, kjer objekti še niso energetsko sanirani.
Še nekaj nasvetov za znižanje stroškov v posameznih gospodinjstvih
– Za stopinjo Celzija znižana temperatura zraka v prostoru pomeni okoli sedem odstotkov manjšo porabo energije.
– Zdrava bivalna temperatura je med 19 in 21 stopinjami Celzija, priporočena temperatura v spalnici je 18 stopinj Celzija.
– Dobro se je izogibati sušenju na radiatorjih, saj zastiranje ogrevalnih teles lahko poveča porabo energije tudi do deset odstotkov.
